Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Dogaja se nekaj nenavadnega, česar z obstoječo fiziko ne znamo pojasniti
Fiziki si belijo glave z dogajanjem, ki so ga opazili pri enem od subatomskih delcev in ki morda nakazuje obstoj nove fizikalne sile.
Svet delcev, manjših od atoma (subatomskih delcev), večinoma že kar dobro razumemo, a še vedno ne povsem.
Eden izmed največjih problemov je v tem, da so ti delci tako majhni, da jih ne moremo neposredno opazovati, recimo z mikroskopom, drugi pa tiči v tem, da se obnašajo zelo drugače kot snov, ki jo lahko vidimo.
Danes vemo, da je subatomskih delcev več vrst – eni so osnovni gradniki snovi, drugi nastajajo pri različnih dogodkih v atomskih centralah ali pri trkih v pospeševalnikih in trkalnikih delcev, največjih in verjetno najbolj zapletenih napravah, ki jih je doslej zgradil človek.
Delci, iz katerih je zgrajena vsa snov, se v grobem delijo na elementarne (osnovne) in sestavljene delce.
Med osnovnimi delci najdemo kvarke, elektrone, nevtrine in bozone (ki posredujejo štiri temeljne sile).
Kvarki (šest vrst jih je) nikoli ne obstajajo prosti, ampak jih vedno najdemo v medsebojnih kombinacijah – sestavljenih delcih z najmanj dvema in največ petimi kvarki.
Primera sestavljenih delcev sta recimo proton in nevtron, ki sta sestavljena iz treh kvarkov.
Pri preučevanju tega "izmuzljivega sveta" znanstveniki še vedno naletijo na stvari, ki jih težko ali pa še ne znajo razložiti.
Skrivnostni razpad kaona
Pozornost fizikov tako že nekaj časa privlači delec, imenovan kaon.
Ta delec sodi v vrsto sestavljenih delcev z imenom mezoni in je sestavljen iz enega kvarka in enega antikvarka.
Kaoni nastajajo recimo pri trku kozmičnih žarkov, ki prihajajo s Sonca, z našo atmosfero, pa tudi pri trkih v velikih pospeševalnikih, kjer se pojavljajo kot eden od produktov trčenj.
Kot za mnoge njihove "sorodnike" tudi za kaone velja, da samostojno ne morejo dolgo obstajati in hitro razpadejo v manjše oziroma druge delce.
Obstaja več možnih načinov razpadanja kaonov.
Kako in v kaj razpadejo, je že dolgo znano, a med temi (teoretično možnimi) razpadi obstaja eden, za katerega fiziki še do nedavnega niso bili prepričani, če v resnici sploh obstaja.
Bo potrebna "nova fizika"?
Pred kratkim pa je mednarodna skupina fizikov v reviji APS, ameriškega združenja fizikov, poročala, da so pri preučevanju razpadov kaonov naleteli na "cel kup" teh razpadov – veliko več, kot napoveduje teorija.
In ugotovili so, da te množice ne morejo razložiti z obstoječo fiziko.
In ker znanstveniki nimajo radi stvari, ki jih ne znajo razložiti, se trudijo, da bi to storili.
Predlagali so "novo fiziko" – točneje, novo vrsto subatomskega delca, s katerim bi pojasnili skrivnostni razpad. To pa bi lahko pomenilo, da pri razpadu sodeluje celo nova fizikalna sila, ki je doslej še ne poznamo, piše portal Popular Mechanics.
Vendar pa fiziki, ki so poskus izvedli, pravijo, da gre morda tudi za "šum" – motnje ali napake pri meritvah.
Ti "šumi" v svetu preučevanja delcev izredno majhnih razsežnosti niso redki.
A že samo visoko število nenavadnih razpadov nakazuje, da se dogaja nekaj neobičajnega. Zato bo naslednji korak raziskovalne skupine, da dokončno izključi možnost šuma, potem pa bo treba napeti vse sile in pojav poskusiti razložiti.
In morda bo razlaga na koncu res privedla do "nove fizike", ki bo morda morala vključevati tudi nov delec ali silo, ki je doslej nismo poznali.
Soočenje Roberta Goloba in Janeza Janše brez Janše: "V zadnjem tednu bo jasno, da sta na voljo le dve poti"
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
